ZANIMIVOSTI
Rastlinstvo - Nepravi sršaj
Ob opuščenem manjšem kamnolomu, pri Radkovškem potoku (pri Foštu), uspeva nepravi sršaj (Asplenium adulterinum). Je zelnata trajnica, ki je uvrščena v kategorijo redkih vrst. Iz kratke, plazeče in slabo razvejane korenike v šopu rastejo enkrat pernato deljeni od 5-20cm dolgi listi. Vrsta porašča polsenčna, serpentinasta mesta z dovolj zračne vlage. Je pionirska vrsta, ki raste na nekarbonatnih kamninah, zato jo največkrat najdemo na razgaljenih skalah in kamenju (opuščenih kamnolomih). V Sloveniji nepravi sršaj raste samo na Pohorju. Poleg Ložniškega potoka (do 100 rastlin) je znano le še eno nahajališče v opuščenem kamnolomu nad Zgornjo Bistrico (do 500 rastlin) ob Bistriškem vintgarju. Obe rastišči sta v Sloveniji zavarovani in imata za ohranitev vrste nepravega sršaja vrhunski pomen, saj sta edini znani rastišči te vrste pri nas (nekateri viri navajajo še nahajališče ob potoku Polskava). Vrsto ogroža predvsem zaraščanje kamnolomov, zato je potrebno čiščenje skalovja in kamenja.
 |
V podrasti uspevajo razni mahovi in praproti. Tik ob potoku sta zelo pogosta navadna leska in beli javor. Ob vintgarju najdemo tudi nekaj dreves gorskega bresta, ki je znan po tem, da leva listna ploskev ni enaka desni in list ima tri vrhe.
Pri Radkovcu (600 mnv) teče potok ob travniku, zato imajo tu dobre življenjske pogoje vrba iva, beka, bela vrba, leska lipovec, jerebika, robinija, navadni srobot. V bolj močvirnatem delu se bohotijo črna jelša, veliki jesen, trepetlika in brogovita.
Pri Radkovcu (600 mnv) teče potok ob travniku, zato imajo tu dobre življenjske pogoje vrba iva, beka, bela vrba, leska lipovec, jerebika, robinija, navadni srobot. V bolj močvirnatem delu se bohotijo črna jelša, veliki jesen, trepetlika in brogovita.
Nazaj...