AKTUALNO
• PROJEKTI V OKVIRU LAS
• Lokalne volitve 2018
• Obvestila
NAROČITE SE NA INFO.
NAKLJUČNA SLIKA
GALERIJA SLIK
Vreme pri nas    

ZANIMIVOSTI
Umetnostni spomeniki - sakralna dediščina

Župna cerkev sv. Petra in Pavla na Velikem Tinju
Kraj in cerkev Sv. Petra in Pavla se prvič omenjata leta 1251, ko je cerkev postala sedež duhovnije in je skupaj s Sv. Venčeslom na Zgornji Ložnici prešla v sestav Konjiške pražupnije. Tinjska cerkev je romanska, konec 15. stol. je bila gotizirana, 1692 barokizirana in leta 1888 obnovljena in povečana v velikost in obliko današnje. Trije oltarji v cerkvi so iz Holzingerjeve delavnice iz let 1760 do 1770.

 
Zanimiva je zgodba (ustno izročilo), ki govori o tem, kako je nastalo ime Jurišna in Turiška vas, navezuje se pa na širši tinjski okoliš. Na Ančnikovem gradišču je nekoč stal grad, v katerem je prebival grof Jurič von Vustric, ki je bil slovanskega izvora. Na Kotnikovem gradišču je živel naduti germanski vitez Oto von Turigen. Nekoč sta se tako močno sprla, da sta drug drugemu uničila grad. Grof Jurič bi naj bil dal pozidati stranski oltar božjega groba v tinjski cerkvi, kjer je zdaj pod njegovimi temelji pokopan v stekleni rakvi. Sezidal pa bi naj tudi Skrbinjekovo kapelo pod Urhu.

Cerkev je enoladijska s poligonalno zaključenim prezbiterijem, pravokotno ladjo in čokatim zvonikom ob južni fasadi ladje in prezbiterija. Vhod v cerkev je z zahodnei strani. Portal je pravokoten in kamnit, levo in desno sta polkrožni niši. Na južni steni ladje je pod streho ohranjena gotska freska sv. Krištofa. Oprema je baročna. Ohranjenih je več izkopanin iz rimskega časa, ko je preko Tinja peljala rimska cesta. Te izkopanine so vzidane v cerkveni in pokopališki zid:
  • nagrobnik Kalandine,
  • marmorni kamen oz. plošča z reliefom t.i. noriške deklice (podoben je nagrobniku v Šempetru pri Celju, kjer je upodobljena gospodaričina služabnica),
  • 2 rimska kamna (del nagrobnika, kamen - pepelnica).
Izkopavanja, ki so se vršila ob obnovi drenaž v letu 2007, so pokazala vrsto novih odkritij v zvezi s fazami izgradnje in starosti sakralnega objekta. Več o tem bo mogoče prebrati v Zborniku občine Slovenska Bistrica III.

Podružnična cerkev sv. Treh kraljev na Planini pod Šumikom
Gotsko renesančna podružnična cerkev je iz začetka 16. stol., proti koncu 16. stol. je bila občutno spremenjena v današnjo obliko. Cerkev je danes troladijska, z zvonikom in mežnarijo na zahodni strani ter prezbiterijem in zakristijo na vzhodni strani. Notranjščina je bila prvotno poslikana z živahno arhitekturno poslikavo. Cerkveno opremo sestavljajo trije kvalitetni baročni oltarji.

Na travniku za cerkvijo je postavljen reliefni marmorni mejnik, ki je nekoč razmejeval konjiško in bistriško plemiško posest. Na vzhodni strani ima grb grofa Weickharda Vettera de Liliis, posestnika bistriške gospoščine, na zahodni strani pa grb grofa Erasma Tattenbacha, posestnika konjiške gospoščine. Mejnik je nastal v drugi polovici 17. stol. in je enak onemu, ki stoji deset minut hoje stran, ob gozdni poti proti Črnemu jezeru.


Podružnična cerkev sv.Urha na Urhu
Cerkev Sv. Urha se prvič omenja l. 1498 in verjetno ni dosti starejša od te prve omembe. Po stilskih znakih sodeč bi naj bil v tem času (med letoma 1470 in 1480) nastal tudi leseni kip sv. Ulriha, neznanega štajerskega rezbarja. Zaradi baročne obnove in prezidave cerkve leta 1679, so kip prenesli v Tinjsko župnijsko cerkev, kjer se nahaja še danes. V spomin na Westfalski mir, ki je končal tridesetletno vojno (ta je opravila z luterantstvom), je bila leta 1648 pri Urhovi cerkvi zasajena lipa, vendar so jo po II. svetovni vojni požagali.

Cerkev stoji sredi gozdov, je enoladijska z zvonikom nad vhodno fasado. Prezbiterij je enako visok in širok kot ladja, ob straneh sta kapeli. Streha je škriljasta. Notranjost je tlakovana s ploščami pohorskega marmorja in obokana. Oprema je baročna. Cerkev je tipična pohorska sakralna arhitektura.

Ulrich Augsburški, po katerem je naselje dobilo ime in je hkrati patron cerkve, se je rodil leta 890 v Augsburgu v Nemčiji. Je zavetnik vinogradnikov, ribičev in tkalcev, proti mišji in podganji nadlogi, hudim boleznim, vročici in je zavetnik umirajočih. Sv. Ulricha imenujejo tudi kot največjega nemškega škofa. Znameniti leseni gotski kip svetega Ulriha je restavriran in je zaradi še vedno slabega stanja urhovske cerkve začasno v župnijski cerkvi na Tinju.



Nazaj...
VPRAŠANJA KRAJANOV
Odgovori na vprašanja
VPRAŠAJTE NAS
KNJIGA GOSTOV
Kaj so napisali drugi
Posredujte našo stran
VAŠE MNENJE