TURIZEM
Pohodna pot - Pot mlinov in žag (Ob Radkovškem potoku do Treh kraljev)
Za Pohorje na splošno velja, da je bogato z gozdovi in številnimi tekočimi vodami, kar je omogočalo tamkajšnjim prebivalcem izkoriščanje vodnega toka tudi za delovanje najrazličnejših naprav, predvsem mlinov in žag. Življenje ob vodi je bilo včasih zelo živo v vseh letnih časih, saj je imel skoraj vsak kmečki gospodar postavljen svoj mlin ali žago za potrebe domačije. Vodno energijo so kasneje zamenjala druga pogonska sredstva, zato danes o nekdanjem delu in življenju pričajo le še njihovi ostanki, ohranjeni pa so le še redki primeri.
Tudi med vasjo Fošt in Planino pod Šumikom, kjer poteka naša pot - Pot mlinov in žag, je delovalo 21 mlinov in 4 žage. Kar precej časa je minilo, odkar je utihnilo klopotanje starih mlinov in rezko udarjanje žag na Radkovškem potoku. Le kdor išče, lahko še najde ostanke nekdaj za to območje tako pomembnih proizvodnih obratov. Le stari ljudje še vedo za mline in žage in znajo govoriti o zdavnaj pozabljenem delu in orodju. Malo je še stvari na območju Tinja, ki spominjajo na stoletno tradicijo mlinov in žag. Nekdaj neutrudna kolesa, ki jih je poganjala voda, so danes tiha in zaraščena trohnijo. Odslužena so postala žrtev naravnih sil in civilizacije. Pričajo o kulturi, katere prvine brez sledu izginjajo - izginjajo skupaj z mlini in generacijo.
Pot je opremljena s kažipoti v obliki cokle. Znano je, da so nekoč cokle na tem koncu na veliko izdelovali in jih tudi uporabljali za nošnjo. Pot traja 5 ur, nanjo pa se lahko podamo tudi v spremstvu lokalnih vodnikov.
Pričnemo jo pri Vinogradništvu Gregorič v Tinjski Gori, vinorodnem predelu krajevne skupnosti Tinje, kjer poteka tudi Podpohorska vinsko-turistična cesta, zato nas bo vodila mimo številnih vinotočev in vinskih kleti. Prvi kažipot v Tinjski gori nas usmeri po starih vaških poteh, ki so nekoč povezovala tamkajšnje domačije vse do Tinjskega potoka („Tinjskega grabna”), ki ga prečkamo in nato nadaljujemo po drugem delu Tinjske Gore do Fošta in Radkovškega potoka („Radkovškega grabna”).
Na poti ob potoku bomo naleteli na številne manjše, a kljub temu, zanimive slapove. Kmalu nas bo pot pripeljala do Vorhove žage, ki je še edina ohranjena žaga venecijanka na tem delu. Stoji nekoliko odmaknjena od domačije na levem bregu potoka. Izvira iz prve polovice 20. stoletja. Nekoč je ob njej stal tudi mlin.
Po približno 10-ih minutah prispemo do radkovške brvi in kažipota, ki nas usmerja proti različnim zanimivostim in potem, ki vodijo priti Malemu in Velikemu Tinju, Radkovcu ali Trem kraljem, kamor smo namenjeni tudi mi. V bližini brvi si lahko ogledamo „vragovo peč”, zanimivo skalo, za katero se je med domačini govorilo, da naj bi tam ležal, plezal in se vozil po skalni drči sam vrag.
Kmalu nas pot pripelje do ceste Radkovec – Tinje, ki jo prečkamo in nato do „Juhartovih jeruzal”, skal z votlino, v kateri naj bi prebivale dobre vile. V Pohorskih bajkah jih opisuje tudi znani pravljičar, gledališčnik in učitelj Jože Tomažič, ki se je rodil na Tinju. Dobre vile naj bi pozimi prihajale na bližnjo domačijo Juhart in kmetu svetovale, kdaj naj sadi bob ter mu pomagale žeti žito.
Pot nadaljujemo po mešanem gozdu in nato ob potoku, ob katerem kmalu prispemo do gozdne jase, na kateri stoji Rihterjev, po domače Jakčev mlin. Mlin je leta 2005 obnovil Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in danes si lahko obiskovalci, po dogovoru z lastnikom, ogledajo tudi njegovo notranjost in delovanje.
Od tukaj pot nadaljujemo proti severo-zahodu, mimo Juhartovega križa in spomenika NOB, posvečenega Šercerjevi brigadi. Po mimohodu Juhartove domačije, kjer lahko uživamo v čudovitem razgledu na okoliška naselja in proti dolini, kmalu prispemo na Juhartov vrh, kjer prečkamo makadamsko cesto Kot – Planina pod Šumikom. Od tukaj nas čaka le še 30 minut hoje do Treh kraljev.
Jakčev mlin v Repu na Pohorju stoji ob potoku in predstavlja enega zadnjih delujočih mlinov v Občini Slovenska Bistrica